Posvečeno dr. Ljudmili Plesničar Gec
EMONA
med akvilejo in panonijo
between Aquileia and Pannonia
Zbrali in uredili / Edited by
irena lazar & Bernarda Županek
KOPER 2012
VSEBINA / CONTENTS:
Irena LAZAR, Bernarda Županek
predgovor
9
EMONA IN NJENA DEDIŠČINA / EMONA AND ITS HERITAGE
Iris Bekljanov Zidanšek
groB 1007 s kongresnega trga v ljuBljani
13
janez dirjeC, tatjana toMaZo ravnik, Mija topliČaneC, Borut toškan
ZašČitna arHeološka iZkopavanja na lokaCiji sng opera (ljuBljana)
27
dénes gaBler
sigillate galliCHe Meridionali ad eMona e in italia
49
josip korošeC
Bronasta posoda iZ eMone
o sestavinaH, ki soustvarjajo njeno kakovost
61
vesna pintariČ koCuvan
Bronasti kipCi BoŽanstva s peterokrako krono –
prispevek k njiHovi raZpoZnavi
77
Bojan djuriĆ
tHe eMona Xiii.8 MosaiC FroM tHe late roMan period
89
tina MilaveC
a glass laMp WitH Base knoB FroM eMona
97
Marjeta šašel kos
dediCations to divinities FroM tHe epigrapHiC ColleCtion
in tHe CitY MuseuM oF ljuBljana
Milan lovenjak, andrej gaspari
nagroBna stela kanCijev iZ eMonske insule Xiii
105
123
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
alenka MiškeC
analYsis oF tHe Coin Finds FroM tHe graves
in tHe nortHern CeMeterY oF eMona
Benjamin štular
ZaČetki srednjeveške ljuBljane v luČi arHeološkiH
iZkopavanj na MaČkovi uliCi – visokosrednjeveška
ljuBljana v luČi najnovejšiH arHeološkiH iZkopavanj
133
143
Mitja guštin
riMski Zid eMone. dedišČina antike in doBer priMer
aktivnega konservatorstva
157
Bernarda Županek
eMona’s Heritage in tHe seCond HalF oF tHe 20tH CenturY:
tHe ContriBution Made BY ljudMila plesniČar geC
169
Fedja košir
edvard ravnikar in arHeološka dedišČina eMone
ana plestenjak
dedišČina v priMeŽu politiČniH spletk. priMer draMe
na ljuBljanski trŽniCi
183
191
Boris viČiČ
Med kladivoM in nakovaloM – pogled konservatorja
205
Božena dirjeC, irena siveC, Bernarda Županek
ljudMila plesniČar geC, MuZealka
211
MED AKVILEJO IN PANONIJO / BETWEEN AQUILEIA AND PANNONIA
Maria paola laviZZari pedraZZini
la Coppa “tipo sarius” di pavia
225
Maurizio Buora
una nuova “ragaZZa noriCa” da CaMporosso
235
tina Žerjal
keraMiČna lanterna ali »svetleČa Hiška« iZ školariC
pri spodnjiH škoFijaH
Miha Mlinar, drago svoljšak, verena vidriH perko
Beatriče ŽBona trkMan
kopalniCo iMa: arHeološke raZiskave in preZentaCija
riMske Hiše Z Mosta na soČi
jana Horvat
skupek keraMike iZ prve poloviCe 1. stoletja iZ navporta
6
245
257
273
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
janka isteniČ, Žiga šMit
a raW glass CHunk FroM tHe viCinitY oF nauportus (vrHnika)
judita luX, Milan sagadin
poskus Časovne uMestitve oBjekta 2 riMske vile rustike
pri MošnjaH
301
311
eleni sCHindler kaudelka
la CeraMiCa a pareti sottili del MagdalensBerg 1975–1998–2011
323
Irena LAZAR
Bogat stenski okras riMske predMestne vile pri Celeji
367
danilo BrešČak, Milan lovenjak
riMska nagroBnika iZ štatenBerka in gorenjega
karteljevega na dolenjskeM
377
phil Mason
soMetHing old, soMetHing neW, soMetHing BorroWed …
roManisation and tHe Creation oF identitY in earlY
roMan Central and soutH-eastern slovenia
389
iva Curk
poetovio v prostoru – nekaj opaŽanj in poskusov
407
polona BitenC, timotej kniFiC
poZnoantiČne FiBule v podoBi ptiČev iZ slovenije
429
špela karo
Zgodnjekarolinške najdBe s slovenskiH najdišČ
447
slavko CigleneČki
spreMenjena podoBa poZnoantiČniH urBaniH središČ –
prispevek k transForMaCiji poselitvene slike
v jugovZHodnoalpskeM prostoru
Matija Črešnar, dimitrij MlekuŽ, gašper rutar
lasersko skeniranje površja in kulturna dedišČina –
nekaj novosti o višinski poselitvi oB srednji savi
Branko MušiČ
arHeogeoFiZikalne raZiskave v urBaniH okoljiH –
spoZnanja, teŽave in perspektiva
459
479
497
gregor poBeŽin
Crudelis aMor … Crudelis tu QuoQue Mater –
515
nekaj poMislekov o Motivu »krute ljuBeZni« v latinski knjiŽevnosti
SEZNAM AVTORJEV / LIST OF AUTHORS
525
7
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
špela karo
ZgODNJEkArOlINŠkE NAJDbE s slOvENskIh NAJDIŠČ
IZvlEČEk
Predmeti iz zgodnjekarolinškega obdobja so bili na slovenskih najdiščih odkriti kot naključne najdbe na poznoantičnih višinskih naselbinah, v nižinski naselbini, v posameznih grobovih, rekah in kot
del zakladne najdbe. Med njimi prevladujejo drobni predmeti, izdelani iz brona, katerih površina
je lahko pozlačena, okrašena z rebri, vrezi ali z reliefnim motivom anglo-karolinškega živalskega
sloga. Drobni bronasti predmeti so del vojaške oprave in opreme konja, katerima pripadajo tudi
železne sulične osti s krilci ali brez in železno streme. Izjemna najdba na slovenskem ozemlju je
srebrni novec iz zgodnjega obdobja vladanja Karla Velikega. Primerjave za predmete zgodnjekarolinškega obdobja na slovenskih najdiščih najdemo na območju frankovskega kraljestva in sosednjih
dežel pod njihovo nadvlado.
ključne besede: zgodnjekarolinško obdobje, slovenska najdišča, bronasti in železni predmeti, srebrni novec, anglo-karolinška živalska ornamentika, inzularni slog
key words: Early Carolingian Period, Slovenian sites, bronze and iron inds, silver coin, AngloCarolingian animal style, insular style
447
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
predmeti iz zgodnjekarolinškega obdobja,
tj. iz druge polovice 8. stoletja in z začetka 9.
stoletja, so na slovenskih najdiščih razmeroma
redki. posamezni predmeti so bili odkriti na
tonovcovem gradu nad kobaridom, sv. lambertu pri pristavi nad stično, gradišču pri dunaju, ljubični nad Zbelovsko goro, gradišču
nad Bašljem, v reki savinji na območju Celja
in na kapucinskem vrtu v kopru (sl. 1). kot del
grobnega inventarja so bili najdeni ostroga s pasno garnituro na najdišču gojače – Boršt, pasna
spona na gorenji savi in pasna spona na ptujskem gradu, odkrita med najdbami izven grobnih celot. številne so tudi zgodnjekarolinške
sulične osti s krilci ali brez iz reke ljubljanice
in iz zakladne najdbe v sebenjah pri Zasipu. Zaradi številnosti, speciičnega okolja, v katerem
so bile najdene – na različnih lokacijah v reki
ljubljanici več kot 30 primerkov – in razvoja
oblik, ki se nadaljuje še v poznejše obdobje, si
sulične osti zaslužijo posebno obravnavo in so v
tem članku le omenjene.
drobni predmeti iz zgodnjekarolinškega obdobja so večinoma narejeni iz brona, površina
je lahko pozlačena, okrašena z rebri, vrezi ali
z reliefnim motivom. Bronast pozlačen jermenski zaključek s tonovcovega gradu je okrašen s
stiliziranim živalskim okrasom (sl. 2: 1). pravokotno oblikovan zaključek se na spodnjem delu
zaključuje z živalsko glavico, na zgornjem sta
zakovici za pritrditev na jermen (Ciglenečki,
1994, 6; Ciglenečki, 2001). podoben jermenski zaključek enake velikosti je bil naključno
odkrit na najdišču sipar pri umagu. Zaključek
trikotnega jezička ima obliko popka, površina je
pozlačena in okrašena z gostim vitičastim prepletom (ujčić, 2000). jermenski zaključek s tonovcovega gradu je datiran na konec 8. stoletja
(Ciglenečki, 2001), zaključek iz siparja pa v 9.
stoletje (ujčić, 2000).
Majhni jermenski zaključki z gumbom v
obliki popka ali cveta kažejo na zahodni izvor.
pogosto so okrašeni v t. i. anglo-karolinškem živalskem slogu oz. inzularnem slogu, ki združuje
prvine umetnosti z otoka z drugimi geometričnimi motivi in živalmi iz germanskega okolja
(t. i. germanski živalski slog). okrašeni bronasti predmeti so razširjeni v srednji, zahodni in
severni evropi, na jugu vse do italije, Hrvaške,
Bosne in Hercegovine ter Moravske na vzhodu (Werner, 1961, sl. 4, t. 1; 2; giesler, 1974,
524–526, 537–539, abb. 2; 3; kleemann, 1992,
138–140, abb. 3; Wamers, 1994, 31–37, abb.
21). Med bližnjimi najdišči izstopa bogata pasna garnitura iz Mogorjela pri Čapljini ob reki
neretvi, ki jo sestavljata pasna spona z okovom
in pasni jeziček, okrašena z živalsko ornamentiko inzularnega sloga (Milošević, 2000). dvodelni pasni jeziček je na enem delu okrašen z
zelo shematičnim živalskim motivom dveh prepletajočih se živali. Zaključek je ščitaste oblike
s stiliziranim popkom na vrhu. način izdelave
in okras kažeta značilnosti zlatarske dejavnosti
druge polovice 8. stoletja na prostoru severno
od alp (Werner, 1961, 238–240).
Bronasti jermenski zaključki z gumbom so
lahko tudi neokrašeni (giesler, 1974, abb. 2; 3:
21, 22, 26, 29, 34, 35; petrinec, 2000; petrinec,
2000a; simoni, 2000). na slovenskih najdiščih
so take zaključke našli v gojačah, na sv. lambertu pri pristavi nad stično in v reki savinji pri
Celju. Bronast jermenski jeziček s sv. lamberta
pri pristavi nad stično se zaključuje z gumbom
na enem koncu in s tremi železnimi zakovicami za pritrditev na jermen na drugem (sl. 2: 2).
jeziček iz savinje ima stanjšan zgornji rob; na
njem sta nesimetrično razporejeni luknjici za
zakovici. na drugem delu se zaključuje z gumbom v obliki cvetnega popka (sl. 2: 3). oba zaključka sta datirana v konec 8. stoletja (Bitenc,
2001; kniic, 2001).
Bronast jermenski zaključek z masivnim
gumbom polkrožnega preseka je bil najden v
uničenem grobu 5 na ledini Boršt v gojačah.
na jermen je bil pritrjen s tremi železnimi zakovicami (sl. 2: 4). Zaključek ima dobro primerjavo v bronastem zaključku z nemškega
najdišča Worms (stein, 1967, 327, taf. 47: 8).
v grobu 5 sta bili še ulita bronasta ostroga z železnim trnom (sl. 2: 15) in ulita bronasta pasna
spona (sl. 2: 11). ostroga ima masivna prečno
narebrena kraka, ki se zaključujeta z železnima
zakovicama za pritrditev na jermen. Bronaste
ostroge so razmeroma pogost pridatek v plemiških grobovih 8. stoletja na območju srednje
evrope (stein, 1967, taf. 107; 108). kraki
ostrog se zaključujejo z zankami ali s ploščico
z zakovicami. nekatere bronaste ostroge ima-
448
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
Slika 1: Slovenska najdišča, na katerih so bili odkriti predmeti iz zgodnjekarolinškega obdobja.
jo tako kot ostroga iz gojač prečno narebrena
kraka, trn je bronast ali železen; železni trni so
redko ohranjeni (stein, 1967, 26–30, 85–86,
238–239, 269–271, 278, 305, 365, taf. 16: 5;
29: 3, 4; 30: 5, 13; 43: 1; 65: 17, 18). prečno
narebren je tudi obroč pasne spone iz groba 5
v gojačah; železen trn manjka. grobna celota
je datirana v drugo polovico 8. stoletja (kniic,
2001a). v domnevnem grobu 6 z istega najdišča so našli še ploščato bronasto pasno spono
v obliki črke d (sl. 2: 10). obroč je okrašen s
prečnimi vrezi, železen trn prav tako manjka
(kastelic, 1953, 93, sl. 4). Bronastim pasnim
sponam tega tipa pripadata tudi ulita bronasta
spona z narebrenim obročem v obliki črke d
iz groba na gorenji savi v kranju (sl. 2: 12)
in nesklenjena bronasta pasna spona s ptujskega gradu, najdena izven grobne celote, ki je na
zgornji površini okrašena s plitvimi prečnimi
vrezi (sl. 2: 13; korošec, 1999, 76–77, t. 46:
22). pasne spone z narebrenim obročem so
poleg ostrog z narebrenimi kraki, narebrenimi
objemkami za jermenje ostrog in jermenskih
zaključkov z gumbom značilna oblika karolin-
škega obdobja (giesler, 1974, 525–528, abb.
4: 2, 19, 22, 34). na Hrvaškem je bila bronasta polkrožna pasna spona z narebrenim lokom
odkrita na najdišču koljane gornje pri vrliki
v grobu 1 s konca 8. in z začetka 9. stoletja
(petrinec, 2000b). Med predmeti s hrvaških
najdišč iz karolinškega obdobja je bronasta
narebrena pasna spona polkrožne oblike edinstvena (Milošević, 2000a, 118), medtem ko so
na nemških najdiščih bronaste spone z narebrenim lokom pogostejše (stein, 1967, 32–37, 87,
238, 302, 326, 357, taf. 15: 12; 40: 16; 61: 10;
72: 12; giesler, 1974, 538–539, abb. 3: 34b).
Horizontu anglo-karolinške živalske ornamentike lahko pripišemo tudi jermenska zaključka z gradišča pri dunaju in gradišča nad
Bašljem. Bronast ulit jermenski zaključek v
podobi stilizirane ptice z gradišča pri dunaju je bil na jermen pritrjen s tremi zakovicami
(sl. 2: 5), bronast jermenski zaključek z rebri
na zgornjem delu z gradišča nad Bašljem, pa
ima na spodnji strani zanko za jermen (sl. 2: 6).
podobna zaključka kot zaključek z gradišča pri
dunaju sta bila kot del garniture za pripenjanje
449
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
ostroge najdena v grobu 326 na nemškem najdišču dunum. v grobu jezdeca so se skupaj z
ostanki usnja ohranili pasna spona, par ostrog s
sponama, objemkama in zaključkoma v podobi
ptice (giesler, 1974, 521–523, 536, 541, abb. 1:
2a; 4: 2; taf. 36: 5). primerjavo jermenskemu
zaključku z gradišča nad Bašljem predstavljajo
par večjih bronasti zaključkek z madžarskega
najdišča Zalavár (giesler, 1974, 540, abb. 1: 9a,
9b; 4: 9) in bronastem zaključku iz Biskupije –
Crkvine pri kninu (petrinec, 2000c).
tako primerka iz dunuma kot tisti z gradišča nad dunajem, gradišča nad Bašljem, iz
Zagreba in iz Zalavárja pripadajo ožjim zaključkom, ki so bili pritrjeni na ozke jermene
(giesler, 1974, 521, abb. 1: 2, 9; 2; taf. 36:
5). širši zaključki v podobi ptice so pogostejši.
izkopani so bili predvsem na najdiščih z območja sedanje Hrvaške (giesler, 1974, abb. 2),
kjer so najštevilnejši na grobišču Biskupija –
Crkvina pri kninu (Milošević, 2000b; Milošević, 2000c; petrinec, 2000d; petrinec, 2000e),
odkriti pa so bili tudi v grobu 52 na najdišču
kašić pri Zadru – Maklinovo brdo (jurić,
2000), v grobu 161 na najdišču nin – Ždrijac
(jurić, 2000a) in kot naključni najdbi v ninu
(jakovac, 1999, t. 1: 2, 3; jurić, 2000b; jurić,
2000c). glede na ostale pridatke v grobovih in
na lego v grobu, so bili zaključki pritrjeni na
jermenje za pripenjanje ostroge. okras in način
izdelave kažejo, da so bili predmeti iz zaprtih
grobnih celot izdelani v isti delavnici (giesler,
1974, 523).
garnituri ostrog pripadajo tudi objemke, ki
so bile pritrjene na jermen, skoznje pa je bil vdet
zaključek jermena ostroge. Bronasti trakasti objemki s konca 8. stoletja s sv. lambertu pri pristavi nad stično (sl. 2: 8) in s kapucinskega vrta
v kopru (sl. 2: 9) imata razširjen in narebren
zgornji del. primerjave zanju prav tako najdemo v grobovih jezdecev v dalmaciji in njenem
zaledju (Milošević, 2000b; petrinec, 2000f) ter
v nemčiji (stein, 1967, taf. 29: 8, 10; 34: 6, 8;
43: 4).
Bronast jermenski zaključek trikotne oblike
s tremi luknjicami za zakovice – ohranjena je
ena – z ljubične nad Zbelovsko goro ima zgornji del razčlenjen s tremi širokimi rebri (sl. 2:
7). glede na primerjave z najdišč Biljane donje
pri Zadru (grob 253; petrinec, 2000f) in iz groba 1 v Biskupiji – Crkvini pri kninu (Milošević, 2000b) je tudi ta zaključek del garniture za
pripenjanje ostrog. Z ljubične nad Zbelovsko
goro je tudi bronast zaključek z narebreno površino in zakovico na zgornjem delu iz časa okoli
leta 800 (sl. 2: 14). podoben narebren bronast
predmet z dvema zakovicama, vendar nekoliko
večji, so našli na pasnem delu moškega skeleta
v grobu 86 na ptujskem gradu; opredeljen je kot
pasni okov (korošec, 1999, 17, 46, t. 9: 11).
poleg oprave jezdeca so v grobovih ali kot
naključne najdbe odkriti tudi deli orožja in opreme konja. Značilno orožje zgodnjekarolinškega
obdobja so železne sulične osti, ki so se pojavile
v 8. stoletju na alemansko-frankov-skem območju in se nato razširile v druge dele evrope (tomičić, 1968, 55; paulsen, 1969, 295; tomičić,
1984; pleterski, 1987, 246–248; Bavec, 1991;
sekelj ivančan, 2004; sekelj ivančan, 2007). na
slovenskih najdiščih so bile odkrite sulične osti
s krilci ali brez na različnih lokacijah v reki ljubljanici, sulična ost brez krilc pa tudi v zakladni najdbi v sebenjah pri Zasipu. Zanimiva je
koncentracija suličnih osti v strugi ljubljanice
pri rakovi jelši (ob izlivu preprošice), kjer je
bilo najdenih vsaj enajst primerkov, številne pa
so odkrili tudi pri Zornici in dolenjih senožetih
nad podpečjo (Bitenc, kniic, 1997a, 259, 262,
t. 12:7; 16: 3; 18: 3; Bitenc, kniic, 2001; Bitenc, kniic, 2001a; gaspari, 2002, 261). skupaj
je bilo v ljubljanici odkritih več kot 30 suličnih
osti, ki so datirane v razmeroma kratek časovni
okvir, in sicer v konec 8. stoletja in v prvo polovico 9. stoletja (Bitenc, kniic, 1997, 22; gaspari, 2002, 261). tatjana sekelj ivančan, ki je
celovito obdelala zgodnjekarolinške sulične osti
na območju Hrvaške, je v analizo vključila tudi
najdbe iz slovenije ter Bosne in Hercegovine
(sekelj ivančan, 2004; sekelj ivančan, 2007).
avtorica domneva, da sulične osti z območij
južno od meja frankovske države niso izdelki
domačih delavnic ali mojstrov. glede na način
izdelave in podobnost v detajlih posameznih
primerkov, so jih verjetno izdelali v eni izmed
porenskih delavnic (sekelj ivančan, 2004, 114,
116, 118–119).
sulične osti, ki so jih našli v rekah, nekateri
avtorji povezujejo z vojnimi pohodi Frankov,
450
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
Slika 2: Zgodnjekarolinške najdbe s slovenskih najdišč. 1 – Tonovcov grad pri Kobaridu, 2 – Sv. Lambert
pri Pristavi nad Stično, 3 – Celje, Savinja, 4 – Gojače, Boršt, 5 – Gradišče pri Dunaju, 6 – Gradišče nad
Bašljem, 7 – Ljubična nad Zbelovsko Goro, 8 – Sv. Lambert pri Pristavi nad Stično, 9 – Koper, Kapucinski
vrt, 10, 11 – Gojače, Boršt, 12 – Kranj, Gorenja Sava, 13 – Ptujski grad, 14 – Ljubična nad Zbelovsko Goro,
15 – Gojače, Boršt, 16 – Gradišče nad Bašljem (1–8, 10–12, 14–16 risba: D. Kniic Lunder, 9 – Cunja, 1996,
t. 2: 25, 13 – Korošec, 1999, t. 46: 22). M. = 1 : 1 (1–14), 1 : 2 (15, 16).
451
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
ki so prodirali po starih poteh in prometnicah
ter se bojevali na prehodih preko rek (prim. sekelj ivančan, 2004, 116; sekelj ivančan, 2007,
422). drugi njihovo pojavljanje v reki razlagajo
z obrednim metanjem predmetov v vodo, ritualom, ki se je po zatišju v času preseljevanja ljudstev ponovno uveljavil v karolinškem obdobju
(pauli, 1987, 303–304). nekatere sulične osti pa
lahko, kljub naključnemu odkritju v bližini rek
in pomanjkljivim najdiščnim okoliščinam, povežemo z grobiščem, kot na primer sulični osti
iz peskokopa ob dravi pri koprivnici, za kateri
t. sekelj ivančan domneva, da ne gre za rečni
najdbi, ampak najdbi iz groba uničenega grobišča, čemur v prid pričajo tudi v bližini odkriti
ostanki človeških kosti in druge najdbe (sekelj
ivančan, 2004, 119–122; sekelj ivančan, 2007,
425).
Zgodnjekarolinški je tudi odlomek železnega stremena s široko ploščato zanko in s tordiranim vratom z gradišča nad Bašljem. kraka
stremena in stopalni del niso ohranjeni (sl. 2:
16). stremena s tordiranim vratom so pogosta
v plemiških grobovih iz 8. stoletja na območju nemčije in sosednjih dežel (stein, 1967,
taf. 10: 11; 42: 5, 6, 8; 53: 5, 6; 58: 3, 4; 62:
1, 2; 64: 9, 10; 71: 6; seaby,Woodield, 1980,
91–92, Fig. 4: 1, 2). stremena so bila narejena z uvijanjem železne prečke, ki na vrhu prek
tordiranega vratu prehaja v pravokotno zanko
za jermen, s katerim je bilo streme pritrjeno na
sedlo. stopalni del je raven ali izbočen, oblika stremena pa je trikotna ali ovalna. nekatera stremena so okrašena s tavširanim okrasom
(stein, 1967, 85). na severnem delu nemčije
so stremena večinoma grobni pridatek skupaj z
meči tipa immenstedt, s suličnimi ostmi s krilci, s ščitnimi grbami in z ostrogami. datirana
so v čas med letoma 750 in 800 (stein, 1967,
85, 91–92, 110, abb. 15; taf. 116). Za razliko
od severnega dela so na južnem delu nemčije stremena odkrita kot posamične najdbe ali
v vodah, tako kot nekateri drugi predmeti, na
primer meči tipa immenstedt, tipov B in H po
petersenovi tipologiji ter tipa Mannheim (stein, 1967, 85, taf. 116). najboljša primerjava
za odlomek stremena z gradišča nad Bašljem
je trikotno streme iz reke isen, levega pritoka
reke inn (stein, 1967, 232, taf. 10: 11).
Slika 3: Srebrni denier, odkrit na Kapucinskem vrtu v
Kopru. Foto: M. Sakara Sučević.
novci iz zgodnjekarolinškega obdobja so
na slovenskem ozemlju redkost. do zdaj je bil
odkrit le novec karolinškega vladarja, in sicer
srebrni denier karla velikega iz zgodnjega
obdobja (781–800), skovan v eni izmed štirih
kovnic v italiji, v Mediolanu (sl. 3; kos, 2000,
115). odkrit je bil v prostoru 30 na kapucinskem vrtu v kopru (Cunja, 1996, 70–71). redkost karolinških novcev ne preseneča, saj je denarni obtok po intenzivnem obdobju v rimskem
času v zgodnjem srednjem veku močno upadel
(kos, 1986, 231–232). novec karla velikega v
kopru je odraz obdobja, ko je bilo to območje
administrativno vključeno v Furlansko marko
(kos, 2000, 115). najbližja primerjava koprskemu novcu je srebrni novec karla velikega
iz iste kovnice, ki je bil najden na Brijonih (ujčić, 2000a).
najdbe iz zgodnjekarolinškega obdobja so
bile na slovenskih najdiščih naključno odkrite
na višinskih naselbinah, v reki in kot del zakladne najdbe, redkeje v grobovih. primerjave na
grobiščih s sosednjih območij kažejo, da gre
za dele vojaške oprave in konjske opreme, ki
so jih pokojnikom pogosto prilagali v grobove.
na slovenskem ozemlju odkriti zgodnjekarolinški predmeti pričajo o nemirnem obdobju in
stikih med različnimi ljudstvi. verjetneje kot v
trgovinski izmenjavi so bili ti predmeti pridobljeni kot vojni plen. taka interpretacija se zdi
verjetnejša zaradi dejstva, da so bili najdeni le
posamezni predmeti in ne cele garniture, očitna pa je tudi odsotnost grobov, ki bi vsebovali
značilne zgodnjekarolinške elemente. predmete karolinškega kot tudi avarskega izvora pogosto odkrivamo na višinskih naselbinah, ki so
bile intenzivno poseljene v 5. in 6. stoletju, v
zgodnjem srednjem veku pa sledovi kažejo le
452
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
na občasno ali kratkotrajno poselitev v ruševinah starejše naselbine, kamor so se v nemirnih
obdobjih zatekle vojaške posadke. njihov obstoj lahko povežemo s prodorom Frankov na ta
prostor ob koncu 8. stoletja, z večletnimi spopadi frankovske vojske z avarsko in z vzpostavitvijo nove politične oblasti na tem prostoru
(tomičić, 2000, 153–154; kniic, 2007, 321).
5.
katalog
1. Bronast pozlačen jermenski zaključek, okrašen s stiliziranim živalskim okrasom. pravokotno oblikovan zaključek se na spodnjem
delu zaključuje z živalsko glavico, na zgornjem sta zakovici za pritrditev na jermen.
dol. 2,5 cm, šir. 1,6 cm.
najdišče: tonovcov grad pri kobaridu.
Hrani kobariški muzej v kobaridu; inv. št.
22492.
objave: Ciglenečki, 1994, 6, t. 1: 26; Ciglenečki, 1994a, 204, tav. 1: 14; Ciglenečki,
2001; kniic, 2007.
2. Bronast jermenski zaključek peterokotne
oblike. na spodnjem delu se zaključuje z
gumbom, na zgornjem so tri železne zakovice za pritrditev na jermen. dol. 2,5 cm, šir.
1,4 cm.
najdišče: sv. lambert pri pristavi nad stično.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani;
inv. št. s 2647.
objava: Bitenc, 2001.
3. Bronast jermenski zaključek peterokotne
oblike. na spodnjem delu se zaključuje z
gumbom v obliki cvetnega popka, na zgornjem sta na stanjšanem robu nesimetrično
razporejeni luknjici za zakovici, ki nista
ohranjeni. dol. 2,8 cm, šir. 1,2 cm.
najdišče: Celje, savinja.
Hrani pokrajinski muzej Celje; inv. št. r
14555.
objava: kniic, 2001.
4. Bronast jermenski zaključek. na spodnjem
delu se zaključuje z masivnim gumbom polkrožnega preseka, na zgornjem je proiliran
rob s tremi železnimi zakovicami za pritrditev na jermen. dol. 3,8 cm, šir. 1,5 cm.
najdišče: gojače, Boršt; verjetno grob št. 5.
6.
7.
8.
9.
453
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani;
inv. št. s 420b.
objave: kastelic, 1953, 92–93, 106, sl. 3;
svoljšak, kniic, 1976, 13, t. 2: 2; 53: 3; kniic, 2001a.
Bronast jermenski zaključek v podobi stilizirane ptice. na zgornjem delu so tri zakovice
za pritrditev na jermen. dol. 2,6 cm, šir. 0,9
cm.
najdišče: gradišče pri dunaju.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani;
inv. št. s 2643.
objavi: kniic, 2001b; kniic, 2009, 77, sl.
2: 2.
Bronast jermenski zaključek trikotne oblike.
na zgornji strani zaključka potekajo podolžna vzporedna rebra, na spodnji strani je na
delu, kjer je zaključek najširši, zanka za jermen. dol. 3,9 cm, največja šir. 2,0 cm, viš.
zanke 0,9 cm.
najdišče: gradišče nad Bašljem.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani;
inv. št. s 2624.
neobjavljen.
Bronast jermenski zaključek trikotne oblike.
Zgornji del zaključka je rebrasto razčlenjen,
na spodnjem delu so tri luknjice za zakovice;
ohranjena je ena zakovica za pritrditev na
jermen. dol. 2,2 cm, šir. 1,4 cm.
najdišče: ljubična nad Zbelovsko goro.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani;
inv. št. s 2540.
objava: karo, 2007, 79, 152, sl. 95: 6.
Bronasta objemka pravokotne oblike. Zgornji del je razširjen in rebrasto razčlenjen. viš.
1,5 cm, šir. 1,7 cm.
najdišče: sv. lambert pri pristavi nad stično.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani;
inv. št. s 2531.
objava: Bitenc, 2001.
Bronasta objemka pravokotne oblike. Zgornji del je razširjen in oblikovan v polkroglasti odebelitvi, omejeni s prečnimi rebri. viš.
1,8 cm, šir. 1,8 cm.
najdišče: koper, kapucinski vrt; prostor 6.
Hrani pokrajinski muzej koper.
objavi: Cunja, 1996, 65–66, 144, t. 2: 25;
Cunja, 2001.
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
10. Bronasta pasna spona v obliki črke d. obroč
je gladek na spodnji strani, na zgornji pa
okrašen s prečnimi vrezi. Železen trn ni
ohranjen. vel. 3,3 × 2,3 cm.
najdišče: gojače, Boršt; verjetno grob št. 6.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani,
inv. št. s 421.
objavi: kastelic, 1953, 93, sl. 4; svoljšak,
kniic, 1976, 13, t. 1: 3; 52: 1.
11. Bronasta pasna spona v obliki črke d. obroč
je gladek na spodnji strani, na zgornji pa
okrašen s prečnimi vrezi. sredina ravnega
dela obroča je stanjšana; na tem delu je bil
pritrjen železen trn, ki ni ohranjen. vel. 2,3 ×
2,1 cm.
najdišče: gojače, Boršt; verjetno grob št. 5.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani,
inv. št. s 420a.
objave: kastelic, 1953, 92–93, 106, sl. 3;
svoljšak, kniic, 1976, 13–14, t. 2: 3; 53: 2;
kniic, 2001a.
12. Bronasta pasna spona v obliki črke d. obroč
je gladek na spodnji strani, na zgornji pa narebren. ohranjen je tudi presegajoč bronast
trn. vel. 2,9 × 2,8 cm.
najdišče: kranj, gorenja sava; grob št. 1.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani,
inv. št. s 2271.
objave: ložar, 1930, 34–35, sl. 21b; kniic,
1975, 11, t. 1: 2; kniic, 2001c; kniic, 2002,
120, sl. 11.
13. Bronasta pasna spona v obliki črke d. obroč
je gladek na spodnji strani, na zgornji je
okrašen s plitvim narebrenim okrasom, izpeljanim s simetrično razporejenimi prečnimi
vrezi. trn ni ohranjen. vel. 3,2 × 2,1 cm.
najdišče: ptujski grad; brez grobne celote.
Hrani pokrajinski muzej ptuj – ormož, inv.
št. 576.
objava: korošec, 1999, 29, 76–77, t. 46: 22.
14. Bronast zaključek. površina je narebrena. na
zgornjem delu je ohranjena zakovica. vel.
1,05 × 1,7 cm.
najdišče: ljubična nad Zbelovsko goro.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani,
inv. št. s 3271.
neobjavljen.
15. Bronasta ulita ostroga z masivnim železnim
trnom piramidalne oblike. kraka ostroge
sta na notranji strani gladka, na zunanji pa
prečno narebrena. površina ob trnu je drobno narezana. Zaključujeta se s pravokotnima
zaključkoma z železnima zakovicama za pritrditev na jermen. dol. 10,2 cm, šir. 9,0 cm,
dol. trna 2,5 cm.
najdišče: gojače, Boršt; verjetno grob št. 5.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani,
inv. št. s 419.
objave: kastelic, 1953, 91–92, 103–104, sl.
2; svoljšak, kniic, 1976, 13, t. 2: 1, 53: 1;
kniic, 2001a.
16. odlomek železnega stremena. tordiran vrat
se zaključuje v široko ploščato zanko; kraka stremena in stopalni del niso ohranjeni.
ohranjena viš. stremena 6,5 cm, šir. zanke
6,7 cm, pr. vratu 1,9 cm.
najdišče: gradišče nad Bašljem.
Hrani narodni muzej slovenije v ljubljani,
inv. št. s 6701.
neobjavljen.
17. srebrni novec, denier, skovan v Milanu,
zgodnje obdobje vladarja karla velikega
(781–800). pr. 1,9 cm, teža 0,63 g.
najdišče: koper, kapucinski vrt; prostor 30.
Hrani pokrajinski muzej koper.
objavi: Cunja, 1996, 70–71; šemrov, 2004,
22–3.
Zahvala
Za pomoč pri pripravi članka, dovoljenju za
objavo risb in predmetov, ki jih hrani Narodni
muzej Slovenije, se najlepše zahvaljujem dr. Timoteju Kniicu, za dovoljenje za objavo najdbe
iz reke Savinje Darji Pirkmajer iz Pokrajinskega muzeja Celje, Mojci Vomer Gojkovič iz
Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož za prijeten
pogovor ob ogledu najdb s Ptujskega gradu,
mag. Maši Sakara Sučević in mag. Radovanu
Cunji iz Pokrajinskega muzeja Koper za fotograije novca s Kapucinskega vrta v Kopru in
dovoljenje za objavo. Dragici Kniic Lunder se
zahvaljujem za izris predmetov in Bojanu za
graično pripravo slik.
454
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
SUMMARY
Objects from the early Carolingian period, i.e. from the second half of the 8th century and the beginning of the 9th century, are rarely found at Slovenian sites. As individual inds they were discovered
at sites Tonovcov grad above Kobarid, Sv. Lambert near Pristava nad Stično, Gradišče near Dunaj,
Ljubična above Zbelovska Gora, Gradišče above Bašelj, and within a settlement, at the site Kapucinski vrt in Koper. Some artifacts were also found in burial contexts, as a part of grave inventory;
for example, the objects from the contexts of the sites Gojače – Boršt, Gorenja Sava in Kranj and
at the castle in Ptuj. Several inds originate from sites that are located at the riverbed of Savinja in
the area of Celje, as well as from various locations within the borders of the river Ljubljanica. An
exception regarding the context is a discovery of the hoard ind in Sebenje.
Small inds from the early Carolingian period are most often made of bronze; their surface can be
gilded, decorated with ribs, incisions or relief motifs. Most frequently they represent a part of a belt
or a spur assemblage. One of the representative parts of a belt assemblage was found at Tonovcov
grad. The surface of the gilded bronze strap end was decorated with stylized animal ornaments and
an animal head shaped terminal. The decoration that was carried out in the so-called Anglo-Carolingian animal style or insular style, indicates a western origin. Other bronze strap ends with a boss
found in Slovenia that belong to the same cultural circle, but are not decorated, were discovered at
the site Sv. Lambert near Pristava nad Stično, in the riverbed of Savinja, and in the damaged grave
5 in Gojače. They were attached to the leather parts of belts or spurs. The same mode of use has
been offered by interpretations of the strap ends from Gradišče near Dunaj and Gradišče above
Bašelj that were made in a shape of a stylized bird, as well as the triangular end from Ljubična
above Zbelovska Gora.
Bronze D-shaped belt buckles with transverse incisions or a ribbed upper surface decoration discovered in graves at Gojače, Gorenja Sava, and the castle in Ptuj also belonged to belt assemblages.
The smaller ones were probably used for buckling spur belts. The strap for fastening a spur to the
riders’ shoes was fastened to the ends of the spur with rivets (Gojače – Boršt, grave 5) and lead
through a buckle into a rectangular metal noose, as the examples that were found at Sv. Lambert
near Pristava nad Stično and Kapucinski vrt in Koper.
Riders in the early medieval period guided their horses with spurs and snafle with a metal bridle,
while holding their balance with the help of stirrups. A fragment of an iron stirrup with a wound
neck from the early Carolingian period was preserved at Gradišče above Bašelj. However, weaponry is rarely represented in the contexts with the early Carolingian inds from Slovene sites. The only
characteristic pieces of armour found are iron spearheads, with or without wings, discovered in the
river Ljubljanica and in the hoard ind from Sebenje near Zasip. A rarity is also a silver coin from
the early reign of Charlemagne, coined in Mediolanum.
Analogies for the early Carolingian inds from Slovenian sites can be found in Central, Western
and Northern Europe, in the south as far as Italy, Croatia, Bosnia and Herzegovina, and Moravia
in the east, i.e. the area of the Frankish kingdom and the neighbouring lands under their political
and cultural inluence.
455
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
LITERATURA
bavec, U. (1991): sulice s krilci – znak frankovske prisotnosti v srednjem in severnem podonavju.
diplomska naloga. Filozofska fakulteta, univerza v ljubljani, ljubljana.
bitenc, P. (2001): objemka in jermenski zaključek, kat. št. 307. v: Bitenc, p. kniic, t. (ur.): od
rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94.
bitenc, P., kniic, T. (1997): arheološko najdišče ljubljanica. argo 40/2, 19–32.
bitenc, P., kniic, T. (1997a): ljubljanica. v: svoljšak, d. et al. (ur.): novo gradivo v arheološkem
oddelku narodnega muzeja v ljubljani (pridobljeno v letih od 1987 do 1993). varstvo spomenikov,
36 (1994–1995), 257–262.
bitenc, P., kniic, T. (2001): sulične osti, kat. št. 332. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov
do slovanov. predmeti, ljubljana, narodni muzej slovenije, 101–102.
bitenc, P., kniic, T. (2001a): sulična ost, kat. št. 333. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov
do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 102.
Ciglenečki, s. (1994): poznoantična naselbina tonovcov grad pri kobaridu. kronika, 42, 1–14.
Ciglenečki, s. (1994a): scavi nell’abitato tardo-antico di tonovcov grad presso Caporetto (kobarid)
slovenia. rapporto preliminare. aquileia nostra, 65, 186–207.
Ciglenečki, s. (2001): jermenski zaključek, kat. št. 305. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov
do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94.
Cunja, r. (1996): poznorimski in zgodnjesrednjeveški koper (arheološka izkopavanja na bivšem
kapucinskem vrtu v letih 1986–1987 v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja). koper, Založba annales.
Cunja, r. (2001): objemka, kat. št. 306. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do slovanov.
predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94.
gaspari, A. (2002): latenske in zgodnjerimske najdbe iz ljubljanice. doktorsko delo. ljubljana,
tipkopis, Filozofska fakulteta.
giesler, U. (1974): datierung und Herleitung der vogelförmigen riemenzungen. studien zur
vor- und frühgeschichtlichen archäologie, Festschrift für joachim Werner zum 65. geburtstag,
Münchner Beiträge zur vor- und Frühgeschichte. ergänzungsband, 1–2, 521–543.
Jakovac, s. (1999): osvrt na nalaze karolinške provenijencije u ninu povodom novog nalaza
karolinškog jezičca. radovi Filozofskog fakulteta u Zadru, razdio povijesnih znanosti, 24/37
(1998), 89–104.
Jurić, r. (2000): kašić kraj Zadra, Maklinovo brdo, grob 52 (kat. br. iv. 143). v: Milošević, a.
(ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 264–265.
Jurić, r. (2000a): nin, Ždrijac, grob 161 (kat. br. iv. 189). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi.
katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 297–299.
Jurić, r. (2000b): nin, Ždrijac, nepoznato nalazište (kat. br. iv. 198). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati
i karolinzi. katalog, split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 309.
Jurić, r. (2000c): nin, Ždrijac, nepoznato nalazište (kat. br. iv. 199). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati
i karolinzi. katalog, split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 309.
karo, Š. (2007): ozemlje današnje slovenije med avarskimi vojnami in madžarskimi vpadi v luči
arheoloških najdb. doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, univerza v ljubljani, ljubljana.
kastelic, J. (1953): najdbe zgodnjega srednjega veka v gojačah pri gorici. Zgodovinski časopis,
6–7 (1952–1953), 89–109.
kleemann, J. (1992): ein Beschlag mit anglo-karolingischer tierstil-verzierung aus jülichBourheim (kr. düren). kölner jahrbuch für vor- und Frühgeschichte, 25, 137–141.
kniic, T. (1975): dve staroslovanski grobišči z ozemlja loškega gospostva. loški razgledi, 22,
11–23.
kniic, T. (2001): jermenski zaključek, kat. št. 308. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov do
slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94.
456
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
kniic, T. (2001a): ostroga, pasna spona in jermenski zaključek, kat. št. 304. v: Bitenc, p. kniic.
t. (ur.): od rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 93.
kniic, T. (2001b): jermenski zaključek, kat. št. 309. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od rimljanov
do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 94.
kniic, T. (2001c): lonček, prstan in pasna spona, kat. št. 287. v: Bitenc, p., kniic, t. (ur.): od
rimljanov do slovanov. predmeti. ljubljana, narodni muzej slovenije, 89–90.
kniic, T. (2002): lončenina v zgodnjesrednjeveških grobovih na slovenskem. v: guštin, M.
(ur.): Zgodnji slovani, Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih alp. ljubljana,
narodni muzej slovenije, 115–128.
kniic, T. (2007): Zgodnjesrednjeveški pozlačeni predmeti z gradišča nad Bašljem (slovenija).
prilozi instituta za arheologiju u Zagrebu, 24, 317–326.
kniic, T. (2009): naselitev slovanov v posavju. v: peternel, j. (ur.): ukročena lepotica. sava
in njene zgodbe. sevnica, javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, 77–
84.
korošec, P. (1999): nekropola na ptujskem gradu, turnirski prostor. ptuj, pokrajinski muzej.
kos, P. (1986): the Monetary Circulation in the southeastern alpine region (ca. 300 BC – ad
1000). situla, 24 (1984–1985). ljubljana, narodni muzej slovenije.
kos, P. (2000): the numismatic evidence for the period from the 5th to the 10th Centuries in
the area of Modern slovenia. v: Bratož, r. (ur.): slovenija in sosednje dežele med antiko in
karolinško dobo, Začetki slovenske etnogeneze. situla 39 in razprave 1. razreda saZu, 18.
ljubljana, narodni muzej slovenije, 107–118.
ložar, r. (1930): poročilo o arheološkem delu narodnega muzeja v ljubljani v letih 1928–1930.
glasnik Muzejskega društva za slovenijo, 11, 13–35.
Milošević, A. (2000): Mogorjelo kraj Čapljine, okovi pojasa (kat. br. iv. 170). v: Milošević, a.
(ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 281.
Milošević, A. (2000a): karolinški utjecaji u Hrvatskoj kneževini u svjetlu arheoloških nalaza.
v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi, rasprave i vrela. split, Muzej hrvatskih arheoloških
spomenika, 106–139.
Milošević, A. (2000b): Biskupija kraj knina, Crkvina, grob 1 (kat. br. iv. 39). v: Milošević, a.
(ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 209–211.
Milošević, A. (2000c): Biskupija kraj knina, Crkvina, grob u zidanoj predvođenoj grobnici ispod
južnog pregradnog zida mauzoleja (kat. br. iv. 51). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi.
katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 221–224.
Pauli, l. (1987): gewässerfunde aus nersingen und Burlaingen. v: Mackensen, M. (ur.):
Frühkaiserzeitliche kleinkastelle bei nersingen und Burlaingen an der oberen donau. München,
C. H. Beck, 281–312.
Paulsen, P. (1969): Flügellanzen. Zum archäologischen Horizont der Wiener »sancta lancea«.
Frühmittelalterliche studien, jahrbuch des instituts für Frühmittelalterforschung der universität
Münster, 3, 289–312.
Petrinec, M. (2000): Biskupija kraj knina, Crkvina, jezičac (kat. br. iv. 68). v: Milošević, a.
(ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 231.
Petrinec, M. (2000a): Biskupija kraj knina, Crkvina, jezičac (kat. br. iv. 69). v: Milošević, a.
(ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 231.
Petrinec, M. (2000b): koljane gornje, vukovića most, grob 1 (kat. br. iv. 159). v: Milošević,
a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 274–275.
Petrinec, M. (2000c): Biskupija kraj knina, Crkvina, grobna cjelina (kat. br. iv. 48). v: Milošević,
a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 219.
Petrinec, M. (2000d): Biskupija kraj knina, Crkvina, jezičac (kat. br. iv. 66). v: Milošević, a.
(ur.): Hrvati i karolinzi. katalog, split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 231.
457
eMona – med akvilejo in panonijo
EMONA – between Aquileia and Pannonia
Petrinec, M. (2000e): Biskupija kraj knina, Crkvina, grobna cjelina (kat. br. iv. 67). v: Milošević,
a. (ur.): Hrvati i karolinzi. katalog. split, 231.
Petrinec, M. (2000f): Biljane donje kraj Zadra, grob 253 (kat. br. iv. 17). v: Milošević, a. (ur.):
Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 192.
Pleterski, A. (1987): sebenjski zaklad. arheološki vestnik, 38, 237–330.
seaby, W. A., Woodield, P. (1980): viking stirrups from england and their Background. Medieval
archaeology, 24, 87–122.
sekelj Ivančan, T. (2004): ranokarolinško koplje s krilcima iz šljunčare jegeniš kod koprivnice.
Frühkaroilingische Flügellanze aus der kiesgrube jegeniš bei koprivnica. prilozi instituta za
arheologiju u Zagrebu, 21, 109–128.
sekelj Ivančan, T. (2007): još jedan nalaz ranokarolinškog koplja iz šljunčare jegeniš kraj
koprivnice. another Find from an early Carolingian Winged spearhead from the gravel extraction
plant of jegeniš near koprivnica. prilozi instituta za arheologiju u Zagrebu, 24, 419–427.
simoni, k. (2000): podsused kraj Zagreba, grobni nalaz (kat. br. ii. 25). v: Milošević, a. (ur.):
Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 97–98.
stein, F. (1967): adelsgräber des achten jahrhunderts in deutschland. germanische denkmäler der
völkerwanderungszeit a9. Berlin, W. de gruyter & Co.
svoljšak, D., kniic, T. (1976): vipavska dolina. Zgodnjesrednjeveška najdišča. situla 17. ljubljana
– nova gorica, narodni muzej slovenije.
Šemrov, A. (2004): die Fundmünzen der römischen Zeit in slowenien 5 (FMrsl). Mainz am
rhein, p. von Zabern.
Tomičić, Ž. (1968): važnost nalaza ranosrednjovjekovnog koplja u varaždinu. starohrvatska
prosvjeta, 3/10, 53–61.
Tomičić, Ž. (1984): prilog istraživanju karolinškog oružja u Međimurju i varaždinskoj regiji.
starohrvatska prosvjeta, 3/14, 209–230.
Tomičić, Ž. (2000): arheološka slika ranoga srednjeg vijeka na prostoru međurječja drave,
dunava i save. v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi, rasprave i vrela. split, Muzej hrvatskih
arheoloških spomenika, 142–161.
Ujčić, Ž. (2000): sipar kraj umaga, okov (kat. br. i. 61). v: Milošević, a. (ur.): Hrvati i karolinzi.
katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 71.
Ujčić, Ž. (2000a): Brijuni, kastrum, denar karla velikega (kat. br. i. 17). v: Milošević, a. (ur.):
Hrvati i karolinzi. katalog. split, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika, 28–29.
Wamers, E. (1994): die frühmittelalterlichen lesefunde aus der löhrstrasse (Baustelle Hilton ii)
in Mainz. Mainezer archäologische schriften 1. Mainz, archäologische denkmalplege.
Werner, J. (1961): ranokarolinška pojasna garnitura iz Mogorjela kod Čapljine (Hercegovina).
glasnik Zemaljskog muzeja, 15–16, 235–247.
458